Kakovost prostega časa
Prosti čas ni samo količina ur. Je izkušnja s svojo kakovostjo.
Dve osebi imata lahko enako število prostih ur in povsem različno prostočasno življenje. Zato nas zanima, kaj se v tem času dejansko zgodi — in kaj to sploh omogoča.
Razmejitev
Količina in kakovost
Količina časa
Koliko časa ostane
Merljivo: ure na dan, prosti dnevi, dopust, razporeditev med tednom in koncem tedna. Pomembno, a samo po sebi ne pove, ali je bil ta čas res prost.
Kakovost izkušnje
Kaj se v tem času zgodi
Ali je izbira res moja, ali imam dostop do tega, kar si želim, ali smem prenehati, ali me nekdo ocenjuje, ali se dejavnost ujema s tem, kar v tem trenutku potrebujem.
Delovna definicija
Kakovosten prosti čas
Kakovosten prosti čas je čas, v katerem ima človek dovolj svobode, možnosti in primernih pogojev, da lahko po lastni izbiri počiva, se igra, giblje, druži, raziskuje, ustvarja, doživlja naravo ali preprosto ne počne ničesar — ne da bi moral iz dejavnosti ustvariti dosežek, korist ali izboljšano različico sebe.
Definicija je delovna: uporabljamo jo kot izhodišče za raziskovanje in jo bomo dopolnjevali glede na ugotovitve s terena in v literaturi.
Model
Štiri plasti
Pogoji omogočajo možnosti, možnosti omogočajo izkušnjo. Posledice so lahko dobre, vendar niso merilo, po katerem prosti čas postane upravičen.
Plast 01
Pogoji
Kaj mora biti dano, da prosti čas sploh je.
Čas
Avtonomija
Dostop
Prostor
Sredstva in materialni pogoji
Varnost in vključevanje
Plast 02
Možnosti
Kaj lahko človek s tem časom počne.
Počitek
Igra
Gibanje za užitek
Druženje
Raziskovanje in radovednost
Ustvarjalnost in kultura
Stik z naravo
Plast 03
Kakovost izkušnje
Kako človek ta čas dejansko doživlja.
Svoboda izbire
Intrinzično zadovoljstvo
Neocenjevanost — »ni mi treba biti dober«
Prisotnost
Lasten ritem in možnost prenehanja
Ujemanje s potrebo v danem trenutku
Plast 04
Možne posledice
Pozitivni učinki so lahko posledica kakovostnega prostega časa. Niso pa razlog, zaradi katerega je legitimen.
Dobro počutje
Zdravje
Povezanost
Ustvarjalnost
Odnos do narave
Učinki niso namen.
Načini
Sedem načinov prostega časa
Delitev ni hierarhija in ni priporočilo. Je pripomoček za opazovanje: kateri načini so v nekem okolju dostopni in kateri praktično niso.
01
Počitek
Počitek ne potrebuje razlage. Ni priprava na delo in ni tehnika. Sem sodijo tudi dolgčas, tišina in samota.
02
Igra
Igra je dejavnost, kjer je smisel v poteku, ne v izidu. Odrasli imamo do nje pogosto najmanj dostopa.
03
Gibanje za užitek
Gibanje, ki ga izbereš zato, ker je prijetno. Brez merjenja napredka, brez tekmovanja, brez športne identitete.
04
Druženje
Neformalno druženje, pogovor, skupna dejavnost ali samo prisotnost med drugimi ljudmi.
05
Raziskovanje in radovednost
Radovednost brez izpita. Zanimanje, ki mu ni treba postati kompetenca ali poklicna prednost.
06
Ustvarjalnost in kultura
Ustvarjanje in stik s kulturo kot vir zadovoljstva, ne kot portfelj ali dokaz talenta.
07
Stik z naravo
Prisotnost v naravnem okolju — od dolge poti do sedenja pod drevesom. Z odgovornostjo do okolja samega.
Opomba
Kakovosten prosti čas ni nujno aktiven, družaben ali v naravi. Lahko je tudi branje, samota, poležavanje ali nič-početje.
Izhodišče
Vrednost, ki je ni treba dokazovati
Prosti čas obravnavamo kot del dobrega življenja, ne kot vlaganje v prihodnjo zmogljivost. Če je počitek dovoljen samo takrat, ko izboljša delovni učinek, ni počitek, ampak priprava.
Ne zagovarjamo pasivnosti
Nič-početje in maraton sta v tem okviru enako legitimna.
Zagovarjamo avtonomijo izbire
Kakovost nastane, ko človek lahko izbere, spremeni izbiro ali odide.
Ne predpisujemo vsebine
Nimamo seznama priporočenih dejavnosti.
Upoštevamo neenakosti
Svobodna izbira je odvisna od časa, denarja, razdalj in skrbstvenega dela.
Načelo
Veliko možnosti, malo obveznosti
Med možnostmi, ki jih človek pogosto najtežje uresniči, je preprosto ne početi nič. Dolgčas, tišina, poležavanje in samota so pogosto tisto, kar človek v danem trenutku najbolj potrebuje.
V praksi to pomeni okolja, v katerih je mogoče nekaj poskusiti in tudi opustiti; kjer je gledanje z roba enako sprejemljivo kot sodelovanje.